Početna Sadržaj Osvetljenja Kaj je Millenium Project

Kaj je Millenium Project

691
0
SHARE

Projekt za boljšo prihodnost

Avtorici: Bojana Humar in Nataša Koražija

Gre za projekt, ki ga je leta 2002 zagnal tedanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan, da bi razvili konkreten akcijski načrt za ves svet, s katerim bi dosegli milenijske razvojne cilje (Millennium Development Goals). Gre za osem mednarodnih razvojnih ciljev, kot so zmanjšanje hude revščine, znižanje stopnje smrtnosti med otroci in boj z epidemijami, kot je aids, o katerih se je 192 držav članic svetovne organizacije in več kot 23 mednarodnih organizacij strinjalo, da jih je treba doseči do leta 2015. Millennium Project je nekakšen globalni think tank, ki se ukvarja z vprašanji, kot je demokratizacija (prek vozlišča tako sodelujejo tudi v bližnjevzhodnem mirovnem procesu), etika, znanost in tehnologija, energetika, položaj žensk, zdravstvo, čista voda in podobno.

Deluje prek 33 vozlišč po vsem svetu, eno je tudi v Sloveniji, ki naj bi povezovala lokalne vidike in ocene z globalnim odzivom na način, ki je blizu lokalni kulturi. V njem sodelujejo ljudje iz akademske sfere, zasebnega sektorja, vladnih ustanov, nevladnih in mednarodnih organizacij ter z drugih področij in različnih političnih prepričanj.

Kdo je Jerome C. Glenn

Jerome Clayton Glenn je kariero futurologa začrtal že leta 1971 med magistrskim študijem na Antioch Graduate School of Education (danes Antioch University New England), ko je za potrebe izobraževalnega sistema v zvezni državi Vermont razvil instrument za grafično vizualizacijo neposrednih in posrednih posledic posameznih sprememb ali razvoja v prihodnosti. Tako imenovani The Futures Wheel (kolo prihodnosti) se je pozneje uveljavil kot način organiziranja razmišljanja in izpraševanja o prihodnosti, nekakšen strukturiran brainstorming.

Glenn je doktoriral iz filozofije in je avtor številnih člankov o prihodnosti. Kot soustanovitelj in direktor Millennium Project predava številnim multinacionalkam in je soavtor letnega poročila State of the Future že od leta 1997.

Kot eden od dveh futurologov je sodeloval tudi pri nastajanju legendarne serije filmov Vojna zvezd.

Vizija

Temelji novega ekonomskega sistema po Millennium Project

• Etika kot glavni element v vseh delovnih odnosih in ekonomskih spremembah.

• Nova definicija BDP, ki bo vključevala tudi vse oblike nacionalnega bogastva, denimo energijo, surovine, ekosistem, socialni in človeški kapital.

• Skupno dobro (zrak, klima, oceani, biološka raznolikost) države z mednarodnimi sporazumi podprejo z manjšim (manj kot enoodstotnim) davkom na izbrane dejavnosti, na primer trgovanje z valutami in mednarodnimi potovanji. Na tak način bi zbrali več sto milijard dolarjev na leto za globalne javne dobrine.

• Kolektivna inteligenca.

• Izobraževalni sistemi, ki sproti posodabljajo učne načrte glede na razvoj ekonomskega sistema.

• Simultano vedenje, ki vodi do večje preglednosti.

• Vrednost naravnih virov, ki se uporabijo v proizvodnji, naj se vključi v ceno izdelkov in storitev.

• Izenačitev vloge žensk in moških v politiki ter gospodarstvu.

• Večje javno razkritje davčnih oaz in tajnih računov.

• Bogastvo kot izkušnja, ne le kot akumulacija denarja ali materialnih stvari.

• Alternative umetnemu ustvarjanju povpraševanja in rasti.

• Novi preprosti načini, ki bi posameznikom omogočali naložbe neposredno v startup podjetja in posamezne raziskave.

• Prožnost delovnega časa.

• Samozaposlovanje prek interneta.

• Sodelovanje namesto tekmovanja.

• Brez lastnine.

• Večja izkoriščenost možganskih zmogljivosti posameznika in večja kakovost nacionalnih (skupnih) podatkovnih sistemov.

• Globalizacija – zemljepisna lega je vse manj pomemben dejavnik.

• Telepovezave še nepovezanih delov sveta.

• Nova finančna pravila, kot so ponovna vzpostavitev zgornjih meja rasti cen vrednostnih papirjev, omejitev uporabe finančnih vzvodov in omejevanje razvejenosti finančnih instrumentov.

• Vodenje z razumevanjem (vsak zaposleni razume celotno organizacijo, odločitve in hitro spreminjajoče se okolje) v nasprotju z managementom s cilji ali avtoriteto.

• Transinstitucije.

• Globalna minimalna plača, prilagojena lokalnim razmeram.

• Splet kot glavno mesto za trgovanje, ki bi obšel London, New York in druga zdajšnja borzna središča.

• Nova globalna rezervna valuta, ki bi sprostila pritisk na dolar.

• Oznake na finančne instrumente, podobno kot so etikete na prehrambne izdelke.

• Globalni mehanizmi za samodejno finančno stabilizacijo.

• Enotna globalna valuta.

• Umetna bitja (genski inženiring).

• Internacionalizacija sindikatov.

• Samodejno letno ocenjevanje rezultatov posameznih gospodarstev za prejšnje leto (podobno kot so narejene bonitetne ocene).

• Umetne ekonomije, ki bi vzniknile iz virtualnega sveta (denimo Second Life), s podobami realnih in navideznih ekonomij.

• Nove lokalne valute, ki bi veljale le v določenih mestih ali področjih.

Članek je bil objavljen v reviji Manager +, maj 2010.

SHARE