Početna Sadržaj Osvetljenja BANKA SLOVENIJE

BANKA SLOVENIJE

1020
0

 Podjetja prezadolžena, banke odvisne od tujine
DELO Miha Jenko, gospodarstvo pet, 20.05.2011,  Slovenska podjetja so četrta najbolj zadolžena v EU. Svarilo tudi pred padcem pokojninske reforme. 
  »Vse slovenske volivce pozivamo, da temeljito premislijo in upoštevajo dolgoročno perspektivo razvoja Slovenije.« Ljubljana – »Najbolj pomembni značilnosti slovenskih financ sta velika odvisnost gospodarstva od zunanjih in ne od lastnih virov in odvisnost bančnega sektorja od tujih virov. Če tega ne bomo rešili s povečanjem domačega varčevanja in zmanjšanjem finančnega vzvoda v realnem sektorju, bo težko pričakovati hitrejšo gospodarsko rast. Pomembno vlogo bo igral tudi odnos do lastniškega kapitala, ki je v Sloveniji precej mačehovski, potrebne bodo resne spremembe,« je povedal guverner Banke Slovenije (BS) Marko Kranjec ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti. Glavni problem ostaja prezadolženost slovenskih podjetij. Slovenska podjetja so četrta najbolj zadolžena v Evropski uniji: višji finančni vzvod (razmerje med obveznostmi in lastniškim financiranjem) imajo le še grška, irska in slovaška podjetja, je razložil direktor oddelka za finančno stabilnost v BS Tomaž Košak. Visok finančni vzvod – znaša 145 odstotkov, povprečje evroobmočja pa znaša 103 odstotke – preprečuje oživljanje in zagon novega investicijskega cikla.

 

»Neto finančna sredstva gospodinjstev ne zadoščajo za finančne potrebe podjetij, k temu pa se je v letih 2009 in 2010 pridružila še negativna finančna pozicija države, tako zaradi dodatnega zadolževanja v tujini, kot zaradi razvrednotenja kapitalskih naložb države v gospodarstvu. Potrebe po dodatnem financiranju iz tujine v BDP so lani dosegle 38 odstotkov BDP in še naraščajo,« je še razložil Košak.

Refinanciranje tujih posojil do 2012 ostaja pomembno tveganje za slovenske banke, v letu dni jim zapade v poplačilo dodatne 3,2 milijarde evrov posojil, pritiske na refinanciranje v 2012 pa je pričakovati, ko zapadejo v plačilo še obveznice bank z jamstvom države v vrednosti dveh milijard evrov, je povedal Košak. Kot je pribil guverner Kranjec, bi »lahko padec pokojninske reforme ali slabe ekonomske politike ogrozili zmožnosti Slovenije za refinanciranje omenjenih posojil. To ne bil le problem bank, temveč celotnega gospodarstva.«

Obrestne mere pri nas so bistveno višje od povprečja evroobmočja. Kreditna aktivnost do podjetij se je lani tako zmanjševala in je vplivala na krčenje bilanc bank. Kreditna rast je nizka tudi v prvem četrtletju tega leta. Krediti nefinančnim družbam se zmanjšujejo in medletna stopnja rasti posojil je še vedno negativna.

Kakovost kreditnega portfelja slovenskih bank se je poslabšala predvsem v drugi polovici preteklega leta, je povedal direktor oddelka za finančno stabilnost v Banki Slovenije Tomaž Košak in dodal, da letos lahko pričakujemo nadaljnje slabšanje portfelja bank in deleža slabih terjatev. Ena redkih dobrih novic je, da naj bi se letos slabitve stabilizirale, nato naj bi se zmanjševale, je ob tem povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.

»Lastniški kapital pri nas se je lani povečal za dobrih 500 milijonov evrov, pri čemer so se domači lastniki umikali, tuji pa so prihajali. To je zelo malo, mi smo zelo odvisni od dolžniškega financiranja,« je poudaril Kranjec in opozoril, da »pri nas poteka proces uničevanja podjetij. Banke bi morale biti aktivnejše pri poskusih reševanja podjetij ali delov podjetij, ki imajo perspektivo.«

Kranjec je še poudaril, da so »pribitki na naše obrestne mere visoki zaradi tveganja in zaradi našega odnosa do lastništva bank. Najvišji so pribitki pri manjših domačih bankah, malo manjši so pri velikih domačih bankah, najnižji pa so pri bankah v tujem lastništvu. Tuje lastništvo pri nas ne izčrpava gospodarstva, temveč postavlja nižje cene kot domače banke.«

Medtem ko se je v evroobmočju kapitalska ustreznost bank (povprečno znaša 13,2 odstotka) zviševala, se je pri nas (z 11,3 odstotka) zniževala. Da bi kapitalsko ustreznost naših bank dvignili na povprečje evroobmočja, bi potrebovali 1,2 milijarde evrov dodatnega kapitala.

Kranjec: Z delom AUKN nisem zadovoljen

Na vprašanje Dela, kako razume vlogo AUKN, ki se vmešava v delo državnih bank, je guverner Kranjec povedal, da »ni bilo dovolj premišljeno, kakšna naj bi bila vloga te agencije. Ta vloga bi morala biti predvsem tehnična. Ne vem, ali je najprimerneje, da se agencija spušča v različne poslovne poteze in zamenjave, če se slučajno subjektivno ne strinja s podjetji. Država ne more tako dobro poznati stvari kot tisti, ki gospodarijo. O mestu te agencije bo treba razmisliti. Trenutno nisem zadovoljen z njenim delovanjem.«